Pogosta vprašanja o znakovnem jeziku

V angleščini se beseda gluhi včasih piše z veliko začetnico in včasih z malo. Obstaja za to poseben razlog?

Na področju študij o gluhih, uporaba velike začetnice pomeni pripadnost skupnosti gluhih in uporabo avtohtonega znakovnega jezika kot prvotnega ali izbranega jezika za sporazumevanje. Raba male začetnice pa označuje ljudi, ki imajo zdravniško diagnozo o okvari sluha, vendar se ne počutijo del skupnosti gluhih in morda ne uporabljajo avtohtonega znakovnega jezika. (glej “Signed Languages in Education in Europe – a preliminary exploration”, Lorraine LEESON, Dublin. Council of Europe. 2006)

So vsi uporabniki znakovnega jezika gluhi ali naglušni?

Ne. Otroci gluhih se pogosto naučijo znakovnega jezika, avtohtoni znakovni jezik njihovih staršev je njihov prvi jezik, naučijo se ga pred katerimkoli govorjenim jezikom. Tudi starši ter bratje in sestre gluhih otrok se pogosto naučijo znakovnega jezika, da se lažje sporazumevajo. Veliko ljudi se nauči znakovnega jezika v prostem času zaradi prijateljev ali ker želijo postati tolmači ali ker jih znakovni jezik preprosto zanima.

Ali obstaja en univerzalen znakovni jezik?

Ne, ne obstaja. Obstaja veliko različic znakovnega jezika in podobno kot pri govorjenih jezikih lahko obstaja več različic znotraj ene države. V Belgiji na primer obstajata francoski belgijski znakovni jezik in flamski znakovni jezik. Prav tako v Španiji obstajata španski in katalonski znakovni jezik. Tudi v državah, ki imajo samo en govorjeni jezik lahko obstaja več znakovnih jezikov, kot na primer v Veliki Britaniji in Irski. Do tega je prišlo zaradi zgodovinskega razvoja, ki je velikokrat drugačen kot pri govorjenih jezikih.

Obstajajo tudi družine znakovnih jezikov (podobno kot pri govorjenih jezikih – na primer romanski ali slovanski jeziki), kar bi dovoljevalo medsebojno razumevanje?

Da, tudi pri znakovnih jezikih obstajajo družine. Nekdo, ki na primer zna nemški znakovni jezik bo lažje in hitreje razumel avstrijski ali nizozemski znakovni jezik, kot tisti, ki uporablja italijanski znakovni jezik. Ravno nasprotno pa je britanski znakovni jezik zelo drugačen od kateregakoli drugega evropskega znakovnega jezika in je v sorodu samo z avstralskim znakovnim jezikom.

Ali obstaja kakšna mednarodna različica znakovnega jezika, ki bi imela vlogo lingue france?

Obstaja mednarodni sistem sporazumevanja, ki mu rečemo mednarodni znakovni jezik (ang. International Sign – IS). Uporabljajo ga na mednarodnih konferencah in srečanjih z udeleženci, ki ne delijo iste različice znakovnega jezika. Ta pomožni jezik se zares uporablja kot lingua franca med uporabniki znakovnega jezika iz različnih držav tudi v spontanih pogovorih. Vendar ga vseeno ne moremo primerjati z esperantom, ker mednarodni znakovni jezik ni jezik kot tak. Nima stalne, dogovorjene slovnice ali besedišča in temelji na kretnjah, ki imajo pomen samo v nekem točno določenem sobesedilu in govornem položaju. Uporablja besedišče iz uporabnikovega osnovnega znakovnega jezika. To pomeni, da uporabniki znake pojasnjujejo in pogosto uporabijo več kot en znak za opis pojma, da zagotovijo razumevanje.

So znakovni jeziki preprosto samo podoba govorjenih/napisanih besed?

Ne. So popolnoma razviti jeziki z lastno slovnico in sintakso. Prav tako kot v drugih jezikih obstajajo idiomi, ki jih je težko prevesti in določene besede/znaki, ki nimajo dobesednega prevoda v drugih (znakovnih) jezikih.

Ali za vsak znakovni jezik obstaja standardizirana različica ali obstajajo, tako kot pri govorjenih jezikih, tudi različna narečja?

Po vsej Evropi so obstajali poskusi, da bi standardizirali znakovne jezike. Kot pri govorjenih jezikih ti poskusi niso bili uspešni in še zmeraj obstajajo narečja. Vzrok za to je tudi dejstvo, da so šole za gluhe in naglušne na različnih koncih držav in uporabljajo določene znake, ki jih učenci potem razširijo. Pogosto se razlikujejo znaki za dneve v tednu in mesece in prav tako znaki za barve.

Koliko ljudi uporablja znakovne jezike v državah članicah Sveta Evrope?

Na to vprašanje je težko odgovoriti. V državah članicah ni zanesljivih statističnih podatkov. Ocenjujejo, da je v Evropski uniji 750.000 uporabnikov znakovnih jezikov. V povprečju je v katerikoli državi uporabnikov znakovnega jezika 0,1 % celotne populacije. Ta podatek ne vključuje tistih ljudi, ki se učijo znakovnega jezika kot drugega jezika ali otrok in drugih družinskih članov gluhih. Na Finskem na primer ocenjujejo, da je okrog 5000 uporabnikov znakovnega jezika, v Franciji 100.000 in v Romuniji 20 - 30.000.

Ali so znakovne jezike povezali s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom: učenje, poučevanje, ocenjevanje, ki obstaja v več kot 35 jezikih?

Francosko ministrstvo za šolstvo je pripravilo prilagojeno različico nekaterih delov Skupnega evropskega jezikovnega okvira (Francoska verzija) za francoski znakovni jezik (ravni znanja in opisnike).

Ali obstaja način kako zapisati znakovni jezik?

Da, znakovne jezike lahko zapišem na veliko načinov. Ne obstaja standardiziran način zapisovanja znakovnih jezikov, vendar se pogosto uporablja hamburški sistem zapisovanja (ang. Hamburg Notation System), ki uporablja določene simbole za ponazarjanjem oblike roke in gibanje. Še en sistem, ki deluje zelo podobno je SignWriting. Pogosto uporabljamo še glossing, pri katerem znake prevedemo v z velikimi črkami napisane besede in označimo obrazno mimiko in slovnične oznake nad besedo ali kot prepono. Za več informacij obiščite: http://www.signwriting.org/, ali http://assets.cambridge.org/97805216/37183/sample/9780521637183web.pdf (chapter on ‘conventions’), ali http://www.sign-lang.uni-hamburg.de/projects/hamnosys.html.

Kje bi lahko našli več informacij o znakovnih jezikih in kako se lahko naučimo enega od njih?

Najbolje je, da stopite v stik z organizacijo, ki povezuje gluhe v vaši državi, da boste pridobili informacije o tem, kje potekajo tečaji znakovnega jezika in sploh, da boste izvedeli več o vašem znakovnem jeziku. Podatke o vseh organizacijah v Evropski uniji najdete na spletni strani Evropske zveze gluhih: http://eud.eu/EUD_Members-i-159.html (map). Še več informacij najdete na spletni strani Svetovne zveze gluhih: http://www.wfdeaf.org/members/ordinary-members/list-of-members.

Radi bi se zahvalili Marku Wheatleyu in Anniki Pabsch iz Evropske zveze gluhih (EUD - www.eud.eu) za prispevek v tem poglavju.